POZDRAVNO PISMO

Drage kolegice in dragi kolegi,

vesel sem, da je SDUF zaživelo in postalo središče srečanj učiteljev OŠ in SŠ, mesto izmenjav izkušenj, prenosa znanja ter tudi prijetnega druženja.

Upam si reči, da je v zadnjih letih bilo na področju francoščine storjeno nekaj pomembnih korakov preko mojega osebnega in strokovnega sodelovanja kot svetovalca za francoski jezik z MŠŠ (posebej bi omenil konstruktivno in inovativno Bronko Straus), Francoskim inštitutom (posebej z direktorjem Dominiquom Geslinom, s Catherine Tamussin ter s prejšnjimi direktorji in kulturnimi atašeji) ter s Filozofsko fakulteto  (posebej z dr. Meto Lah in mag Jacqueline Oven, prej pa seveda s profesorji Jerebovo, Pogačnikom in Baeblerjevo).

Orali smo ledino z uvajanjem francoščine na maturi in dosegli, da je dobila status tujega jezika, brez predznaka 2. TJ. Vsa leta smo seznanjali profesorje z rezultati, analizirali testne pole in pri delu upoštevali njihova menja in predloge. Na seminarjih in študijskih skupinah smo se, s pomočjo tujih in naših strokovnjakov, seznanjali z didaktičnimi pristopi pri obravnavi literarnih del in pri razvijanju kompetenc kot so slušno in bralno razumevanje ter pisno sporočanje. Zaradi dobrega dela profesorjev pri pripravi nadarjenih, motiviranih dijakov, ki izberejo francoščino na maturi, so rezultati vsako leto nadpovprečno dobri.

Ideja frankofonije se je skoraj že institucionlizirala, z organizacijo frankofonskega dne v Celju in Kranju to idejo populariziramo, pa vendar moram izraziti pesimizem, ker število srednješolcev, ki bi se učili francoščine, ne narašča, ponekod celo upada, kljub nenehnemu poudarjanju pomembnosti kulturne in jezikovne raznolikosti in potreb po francosko govorečih bodočih uradnikov v inštitucijah EU.

Na nivoju osnovne šole je bil zelo uspešen projekt Vzpodbujanje učenja in poučevanja francoščine v OŠ. S pomočjo dodatnega spopolnjevanja so se reaktivirali učitelji, ki do takrat že dolgo niso ali pa sploh ne, poučevali francoščine. Število šol, ki so začele uvajati francoščino kot izbirni predmet, je naraslo, s tem pa tudi število učencev. Včasih so nam govorili, da primanjkuje učiteljev. To seveda ni res, boriti se moramo za učence, prepričevati vodstva šol in starše, predvsem pa vplivati na tiste, ki kreirajo jezikovno politiko v tej državi.

Naslednji koraki:-    nadaljevati s projekti, ki so se izkazali za uspešne,

-         popularizirati francoščino v večjem številu tudi v evropskih oddelkih,

-         nadaljevati s seminarji, študijskimi skupinami in strokovnimi druženji z aktualnimi temami, ki bi bile zanimive za čim širši krog (vsaj enkrat letno skupaj učitelji OŠ in SŠ),

-         izobraževanje na temo IKT,

-         v sodelovanju s Francoskim inštitutom skrbeti za strokovna izobraževanja v tujini, za strokovno literaturo, mednarodno sodelovanje šol, nagradne štipendije za učence, promocijski material.

Dela in idej je še veliko. Vedno sem trdil, da smo profesorji francoščine nekaj posebnega, kot ena družina, ki se dobi skupaj zaradi pripadnosti, četudi je to sobota. Želel bi, da bi bilo tako tudi naprej. Vesel sem bil, da je s svojo prisotnostjo na FD v Celju izrazilo priznanje našemu delu, tudi pet veleposlanikov, pozdravno pismo, s čestitkami, pohvalo in razmišljanjem o pomembnosti znanja francoščine, pa je poslal tudi Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek.

Ker se vam zaradi bolezni ne morem pridružiti, vas s tem pismom prisrčno pozdravljam. Vsem, ki ste v okviru SDUF vsebinsko in organizacijsko pripravili današnjo konferenco, izrekam vse priznanje in čestitke ter želim uspešen in prijeten delovni dan.

Celje, 23. 3. 2007                                                                                                   Slavko Deržek